Glej zvezde in zapiši svoje misli ...

(Cell block tango)
To poslušam že dva dni skupaj mi še ne gre na živce. Glej zvezde in zapiši svoje misli. Spet nimam niti najmanjše moči da bi pisala. Spet se mi podira celoten sistem. Spet ne zmorem nadzorovati svojih čustev. Spet ne morem utišati tega glasu. Iz mene vije grozen strah. In sedaj, ko sedim tu v sobi, v katero prosevajo le še zadnji vzdihi preteklega dne, se čudim, kako smo ljudje lahko taki.
Največja žalost ob vsem tem je, da človeku ni več mar za sočloveka, ni mu več mar za njegove stiske. In četudi komu je, bo to svojo skrb zatiral. Ne, noče biti drugačen od drugih.

Ne gledam zvezdnatega neba,
mislim pa,
da mi te lučke v daljavi,
pomenijo nekaj popolnoma istega kot zvezde.
Oddaljenost, neko lepoto ki je ne zmoremo doseči.
Moje misli:
Razočaranost nad ljudmi
Ljubezen ki mi poplesava pred očmi
Želja po sanjski deželi.

With love, Afeletii